Zamrznjena rama – simptomi, vzroki in fizioterapija

Zamrznjena rama je pogosta težava ramenskega sklepa, ki lahko povzroči dolgotrajne bolečine in izrazito omejeno gibljivost. Za zamrznjeno ramo je značilno postopno zmanjševanje gibljivosti, zaradi česar postanejo vsakodnevne aktivnosti, kot so oblačenje, umivanje las, seganje za hrbet ali dvigovanje roke nad glavo, vse težje.

Zamrznjena rama, strokovno imenovana adhezivni kapsulitis (adhesive capsulitis), je stanje, pri katerem pride do vnetja, zadebelitve in zmanjšane raztegljivosti sklepne ovojnice ramenskega sklepa. Posledica teh sprememb sta bolečina in postopna izguba gibljivosti. Izraza zamrznjena rama in adhezivni kapsulitis se v medicini uporabljata za isto diagnozo.

Čeprav se zamrznjena rama pogosto razvija počasi, lahko pomembno vpliva na kakovost življenja in omeji delovno sposobnost ter športne aktivnosti. Mnogi posamezniki sprva opažajo le blage bolečine v rami, sčasoma pa zamrznjena rama povzroči vse večje omejitve gibanja in otežuje tudi preprosta opravila.

Zamrznjena rama se običajno razvija postopoma skozi več mesecev. Pri nekaterih posameznikih lahko težave trajajo eno leto, pri drugih pa se lahko vlečejo tudi dve ali več let.

Zgodnja diagnostika in ustrezna fizioterapija imata pomembno vlogo pri zdravljenju. Čeprav se lahko zamrznjena rama pri večini ljudi sčasoma izboljša tudi spontano, lahko pravilno usmerjena rehabilitacija bistveno skrajša čas okrevanja, zmanjša bolečine in pripomore k hitrejši vrnitvi k vsakodnevnim aktivnostim.

Zamrznjena rama se najpogosteje pojavlja pri osebah med 40. in 60. letom starosti in je nekoliko pogostejša pri ženskah. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh s sladkorno boleznijo, boleznimi ščitnice ali po poškodbah in operacijah rame. Zaradi podobnih simptomov jo je včasih težko razlikovati od drugih težav, kot so poškodba rotatorne manšete, kalcinacija v rami ali utesnitveni sindrom rame.

Kaj je zamrznjena rama?

Da bi razumeli, zakaj nastane zamrznjena rama, moramo najprej poznati zgradbo ramenskega sklepa. Ramenski sklep obdaja sklepna ovojnica, ki omogoča normalno gibanje v vseh smereh. Pri stanju, ki ga imenujemo zamrznjena rama, pride do vnetja, zadebelitve in zmanjšane elastičnosti sklepne ovojnice.

Zaradi teh sprememb se sklepna ovojnica skrči, kar povzroči bolečine in postopno omejevanje gibljivosti. Zamrznjena rama je zato ena izmed najpogostejših bolezni, ki povzročajo izrazito omejeno gibanje ramenskega sklepa.

Za zamrznjeno ramo je značilno, da sta omejena tako aktivno kot pasivno gibanje. To pomeni, da posameznik ne more popolnoma premakniti roke niti sam niti s pomočjo druge osebe. Prav ta značilnost pomaga razlikovati zamrznjeno ramo od nekaterih drugih težav v rami.

Najpogosteje so omejeni naslednji gibi:

• zunanja rotacija rame,
• odmik roke od telesa,
• dvig roke nad višino glave,
• seganje za hrbet,
• oblačenje in osebna higiena.

Zamrznjena rama običajno prizadene le eno stran, lahko pa se v določenih primerih pojavi tudi obojestransko. Pri nekaterih posameznikih se po izboljšanju ene rame kasneje razvije zamrznjena rama tudi na drugi strani.

Čeprav je potek bolezni pogosto dolgotrajen, se pri večini bolnikov gibljivost postopoma izboljša. Ustrezna fizioterapija lahko pri tem pomembno pripomore k hitrejšemu okrevanju.

Vzroki za zamrznjeno ramo

Natančen vzrok, zakaj nastane zamrznjena rama, še vedno ni povsem pojasnjen. Pri številnih posameznikih se zamrznjena rama razvije brez jasnega razloga, pri drugih pa se pojavi po poškodbi, operaciji ali obdobju zmanjšane uporabe ramenskega sklepa.

Med najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek zamrznjene rame spadajo:

• predhodna poškodba rame,
• operacija ramenskega sklepa,
• dolgotrajna imobilizacija po zlomu ali operaciji,
• poškodba rotatorne manšete,
• kalcinacija v rami,
• utesnitveni sindrom rame,
• sladkorna bolezen,
• bolezni ščitnice,
• Parkinsonova bolezen,
• možganska kap,
• daljša neaktivnost zgornje okončine.

Zamrznjena rama je bistveno pogostejša pri osebah s sladkorno boleznijo. Raziskave kažejo, da se pri teh bolnikih pojavlja večkrat pogosteje kot pri splošni populaciji. Prav tako obstaja večje tveganje za dolgotrajnejši potek bolezni in počasnejše okrevanje.

Pogosto se zamrznjena rama razvije po poškodbi ali operaciji, ko je gibanje v rami zaradi bolečin ali imobilizacije dalj časa omejeno. Zaradi zmanjšane uporabe sklepa lahko postopoma pride do zadebelitve sklepne ovojnice in razvoja značilnih simptomov.

V določenih primerih se zamrznjena rama pojavi skupaj z drugimi boleznimi rame. Pogosto jo spremljajo poškodba rotatorne manšete, kalcinacija v rami ali degenerativne spremembe ramenskega sklepa.

Ker se zamrznjena rama razvija postopoma, veliko ljudi sprva težavam ne posveča posebne pozornosti. Vendar lahko zgodnja prepoznava simptomov in pravočasna fizioterapevtska obravnava pomembno vplivata na trajanje bolezni in uspešnost zdravljenja.

Simptomi zamrznjene rame

Glavna simptoma, ki ju povzroča zamrznjena rama, sta bolečina in postopna izguba gibljivosti ramenskega sklepa. Težave se običajno razvijajo počasi in se lahko sčasoma stopnjujejo. V zgodnjih fazah so bolečine pogosto izrazitejše, kasneje pa postane glavni problem predvsem omejena gibljivost.

Veliko posameznikov sprva opaža le blage bolečine pri določenih gibih, vendar lahko zamrznjena rama sčasoma povzroči izrazite težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Zaradi zmanjšane gibljivosti postanejo zahtevna že preprosta opravila, kot so oblačenje, umivanje las, seganje za hrbet ali dvigovanje roke nad glavo.

Najpogostejši simptomi zamrznjene rame so:

• bolečina v rami,
• nočne bolečine,
• težave pri spanju na prizadeti strani,
• postopno zmanjševanje gibljivosti,
• omejen dvig roke nad glavo,
• težave pri oblačenju in osebni higieni,
• zmanjšana funkcija zgornje okončine,
• težave pri seganju za hrbet,
• zmanjšana sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti.

Za zamrznjeno ramo je značilno, da sta omejena tako aktivna kot pasivna gibljivost. To pomeni, da posameznik ne more popolnoma premakniti roke niti sam niti s pomočjo druge osebe. Prav ta značilnost pomaga razlikovati zamrznjeno ramo od drugih bolezni ramenskega sklepa.

Najpogosteje so omejeni naslednji gibi:

• zunanja rotacija rame,
• odmik roke od telesa,
• dvig roke nad glavo,
• seganje za hrbet.

Nočne bolečine so pri zamrznjeni rami zelo pogoste in lahko pomembno vplivajo na kakovost spanja. Mnogi bolniki poročajo, da jih bolečina prebudi med spanjem ali da zaradi bolečin ne morejo ležati na prizadeti strani.

Ker lahko podobne simptome povzročajo tudi poškodba rotatorne manšete, kalcinacija v rami, utesnitveni sindrom rame ali artroza ramenskega sklepa, je za pravilno zdravljenje pomembna natančna diagnostika.

Faze zamrznjene rame

Zamrznjena rama običajno poteka skozi tri značilne faze. Posamezne faze se lahko med seboj prekrivajo, trajanje posamezne faze pa se razlikuje od posameznika do posameznika.

Boleča faza (Freezing stage)

Prva faza zamrznjene rame se imenuje boleča faza oziroma faza zamrzovanja. V tem obdobju se začnejo pojavljati bolečine, gibljivost ramenskega sklepa pa se postopoma zmanjšuje.

Za to fazo so značilni:

• postopno naraščanje bolečin,
• izrazite nočne bolečine,
• težave pri spanju na prizadeti strani,
• začetna omejitev gibljivosti,
• bolečine pri vsakodnevnih opravilih.

V tej fazi je bolečina pogosto glavni simptom, medtem ko omejitev gibljivosti še ni tako izrazita. Mnogi posamezniki v tem obdobju zmotno menijo, da gre le za prehodno bolečino v rami, zato pogosto odlašajo z obiskom strokovnjaka.

Boleča faza običajno traja od 2 do 9 mesecev.

Faza togosti (Frozen stage)

Druga faza se imenuje faza togosti oziroma zamrznjena faza. V tem obdobju se bolečine pogosto nekoliko zmanjšajo, vendar postane omejitev gibljivosti bistveno izrazitejša.

Bolniki pogosto opažajo:

• težave pri dvigovanju roke,
• omejeno seganje za hrbet,
• zmanjšano funkcijo zgornje okončine,
• težave pri oblačenju in osebni higieni,
• zmanjšano sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti.

V tej fazi lahko zamrznjena rama pomembno vpliva na kakovost življenja, delo in samostojnost posameznika. Čeprav bolečina pogosto ni več tako izrazita kot v prvi fazi, je omejitev gibljivosti običajno največja.

Faza togosti običajno traja od 4 do 12 mesecev.

Faza okrevanja (Thawing stage)

V zadnji fazi bolezni se gibljivost ramenskega sklepa začne postopoma izboljševati. Bolečine se običajno zmanjšujejo, posameznik pa lahko ponovno izvaja vedno več gibov in aktivnosti.

Za fazo okrevanja so značilni:

• postopno izboljšanje gibljivosti,
• zmanjševanje bolečin,
• lažje opravljanje vsakodnevnih aktivnosti,
• postopna vrnitev k športnim in delovnim obremenitvam,
• izboljšanje funkcije zgornje okončine.

Okrevanje je običajno počasno in lahko traja več mesecev. Pri večini bolnikov se funkcija rame pomembno izboljša, vendar lahko pri nekaterih ostane manjša omejitev gibljivosti tudi po zaključku bolezni.

Faza okrevanja običajno traja od 6 do 24 mesecev.

Čeprav ima zamrznjena rama pri večini bolnikov ugoden naravni potek, lahko zgodnja fizioterapija pomembno pripomore k zmanjšanju bolečin, izboljšanju gibljivosti in hitrejši vrnitvi k vsakodnevnim aktivnostim.

Kako poteka diagnostika?

Za uspešno zdravljenje je ključnega pomena pravočasna in natančna diagnostika. Ker lahko zamrznjena rama povzroča podobne simptome kot druge bolezni ramenskega sklepa, je pomembno ugotoviti pravi vzrok težav in izključiti druga stanja, ki lahko povzročajo bolečine ter omejeno gibljivost.

Diagnostika se začne s podrobnim pogovorom o simptomih, njihovem trajanju in okoliščinah nastanka težav. Zdravnika ali fizioterapevta zanimajo predvsem:

• kdaj so se težave pojavile,
• ali je bila prisotna poškodba ali operacija rame,
• ali se bolečine pojavljajo tudi ponoči,
• katere aktivnosti povzročajo največ težav,
• kako močno je omejena gibljivost.

Sledi klinični pregled, pri katerem se ocenjuje:

• aktivna gibljivost ramenskega sklepa,
• pasivna gibljivost ramenskega sklepa,
• mišična moč,
• prisotnost bolečine pri določenih gibih,
• funkcija ramenskega obroča.

Za zamrznjeno ramo je značilno, da sta omejena tako aktivna kot pasivna gibljivost, predvsem zunanja rotacija rame. Ta značilnost pomaga razlikovati zamrznjeno ramo od nekaterih drugih bolezni ramenskega sklepa.

Ker lahko podobne simptome povzročajo tudi poškodba rotatorne manšete, kalcinacija v rami, utesnitveni sindrom rame, burzitis ali artroza ramenskega sklepa, se po potrebi opravijo tudi slikovne preiskave.

Rentgensko slikanje

Rentgenska preiskava ne prikaže sklepne ovojnice, lahko pa pomaga izključiti druge vzroke bolečin, kot so artroza ramenskega sklepa, kalcinacije ali druge kostne spremembe.

Ultrazvočna preiskava

Ultrazvok omogoča oceno tetiv rotatorne manšete in okoliških mehkih tkiv. Pogosto se uporablja za izključitev drugih bolezni rame, ki lahko povzročajo podobne simptome.

Magnetna resonanca (MRI)

Magnetna resonanca se običajno uporablja v primerih, ko obstaja sum na pridružene poškodbe ali kadar diagnoza ni povsem jasna. MRI lahko prikaže spremembe sklepne ovojnice, značilne za adhezivni kapsulitis, ter morebitne spremljajoče poškodbe tetiv.

V večini primerov se diagnoza zamrznjena rama postavi na podlagi značilnih simptomov in kliničnega pregleda, slikovne preiskave pa služijo predvsem za izključitev drugih bolezni.

Zdravljenje zamrznjene rame

Zdravljenje je odvisno od faze bolezni, intenzivnosti bolečin in stopnje omejitve gibljivosti. Glavni cilji zdravljenja so zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti ter postopna vrnitev k normalnim vsakodnevnim aktivnostim.

Čeprav se lahko zamrznjena rama sčasoma izboljša tudi spontano, lahko ustrezna rehabilitacija pomembno skrajša trajanje težav in izboljša končni izid zdravljenja.

Cilji zdravljenja so:

• zmanjšanje bolečine,
• izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa,
• povečanje funkcionalnosti zgornje okončine,
• postopna vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim,
• preprečevanje dolgotrajnih omejitev gibanja.

Fizioterapija

Fizioterapija predstavlja eno najpomembnejših oblik zdravljenja, saj pomaga zmanjšati bolečine in izboljšati gibljivost. Program zdravljenja je vedno prilagojen posamezniku in fazi bolezni.

Fizioterapija lahko vključuje:

• individualno prilagojene terapevtske vaje,
• vaje za izboljšanje gibljivosti,
• manualno terapijo,
• mobilizacijo ramenskega sklepa,
• vaje za krepitev mišic ramenskega obroča,
• postopno vračanje k običajnim aktivnostim.

Protibolečinsko zdravljenje

Pri izrazitejših bolečinah se lahko uporabljajo:

• protivnetna zdravila,
• hladni obkladki,
• začasna prilagoditev aktivnosti,
• po presoji zdravnika tudi kortikosteroidne infiltracije.

Namen protibolečinskega zdravljenja je predvsem zmanjšanje bolečine in omogočanje učinkovitejše rehabilitacije.

Operativno zdravljenje

Operacija je pri zamrznjeni rami redko potrebna. O njej se razmišlja predvsem pri posameznikih, pri katerih po več mesecih konzervativnega zdravljenja ni prišlo do zadostnega izboljšanja.

Med operativne možnosti sodijo:

• artroskopsko sproščanje sklepne ovojnice,
• manipulacija pod anestezijo.

Po operativnem zdravljenju je ključnega pomena zgodnja fizioterapevtska rehabilitacija, saj je cilj preprečiti ponovno nastanek omejene gibljivosti.

V večini primerov se zamrznjena rama uspešno zdravi konzervativno, pri čemer imajo fizioterapija, terapevtske vaje in postopno povečevanje aktivnosti osrednjo vlogo pri okrevanju.

Koliko časa traja okrevanje pri zamrznjeni rami?

Trajanje okrevanja pri zamrznjeni rami je zelo različno in je odvisno od faze bolezni, starosti posameznika, prisotnosti spremljajočih bolezni ter doslednosti pri izvajanju fizioterapije. Zamrznjena rama je znana po tem, da ima dolgotrajen potek, vendar se pri večini ljudi sčasoma kljub temu izboljša.

V povprečju lahko celoten potek zamrznjene rame traja od 1 do 3 let. Pomembno je poudariti, da se intenzivnost bolečine in omejitve gibljivosti v tem času spreminjajo, zato se posamezne faze bolezni lahko med seboj prekrivajo.

Na trajanje okrevanja vplivajo:

• faza bolezni, v kateri se začne zdravljenje,
• stopnja omejitve gibljivosti,
• starost posameznika,
• prisotnost sladkorne bolezni ali drugih bolezni,
• rednost izvajanja fizioterapevtskih vaj,
• splošna telesna aktivnost.

Pri nekaterih posameznikih se zamrznjena rama izboljša že v nekaj mesecih, pri drugih pa lahko okrevanje traja bistveno dlje, zlasti če gre za napredovalo obliko bolezni.

Pomembno je razumeti, da se bolečina običajno izboljša prej kot gibljivost. Tudi ko bolečine popustijo, lahko omejena gibljivost vztraja še več mesecev. Zato je postopno in dosledno izvajanje rehabilitacije ključno za dolgoročen uspeh.

Zamrznjena rama se praviloma ne poslabšuje neskončno, temveč ima svoj naravni potek, ki vodi v postopno izboljšanje. Kljub temu lahko brez ustrezne fizioterapije okrevanje traja dlje in je funkcionalni rezultat slabši.

Kdaj obiskati fizioterapevta?

Zgodnji obisk fizioterapevta je zelo pomemben, saj lahko pravočasna obravnava pomembno vpliva na potek zamrznjene rame. Čeprav se nekateri posamezniki odločijo počakati, da se stanje samo izboljša, to pogosto vodi v daljše trajanje simptomov in večjo togost sklepa.

Fizioterapevta je priporočljivo obiskati, če:

• bolečina v rami traja več kot nekaj tednov,
• se gibljivost rame postopoma zmanjšuje,
• imate težave pri dvigovanju roke nad glavo,
• je prisotna nočna bolečina,
• težko opravljate vsakodnevna opravila,
• sumite na zamrznjeno ramo po poškodbi ali operaciji,
• opazite izrazito omejeno gibljivost brez jasnega vzroka.

Zgodnja fizioterapevtska obravnava lahko pomaga zmanjšati bolečino, ohraniti obstoječo gibljivost in preprečiti nadaljnje zategovanje sklepne ovojnice. Pri zamrznjeni rami je pomembno, da se zdravljenje začne čim prej, saj je v zgodnjih fazah največ možnosti za boljši funkcionalni izid.

Fizioterapevt bo opravil natančno oceno stanja in pripravil individualni program zdravljenja, ki je prilagojen fazi zamrznjene rame in posameznikovim zmožnostim.

Fizioterapija Kinetik – pomoč pri zamrznjeni rami

V Fizioterapiji Kinetik obravnavamo paciente z zamrznjeno ramo celostno in individualno. Naš cilj je zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in omogočiti čim hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim.

Program fizioterapije vključuje:

• manualno terapijo,
• mobilizacijo ramenskega sklepa,
• individualno prilagojene terapevtske vaje,
• vaje za izboljšanje gibljivosti in moči,
• postopno funkcionalno rehabilitacijo,
• edukacijo o pravilnem gibanju in obremenjevanju rame.

Zamrznjena rama zahteva potrpežljiv in sistematičen pristop, saj prehitro ali nepravilno obremenjevanje lahko poslabša simptome. Zato je pomembno, da je rehabilitacija strokovno vodena in prilagojena posamezniku.

Če vas omejuje zamrznjena rama ali opažate tipične simptome, je priporočljivo, da se čim prej naročite na pregled. Pravočasna terapija lahko bistveno skrajša trajanje težav in izboljša končni rezultat zdravljenja.

👉 Za več informacij ali naročilo na obravnavo nas kontaktirajte preko spodnjega obrazca za povpraševanje. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času in vam pomagali pri naslednjih korakih zdravljenja.

Ali lahko zamrznjena rama izgine sama od sebe?

Da, zamrznjena rama lahko sčasoma izzveni tudi brez zdravljenja, vendar je potek običajno dolg in nepredvidljiv. Zamrznjena rama je samoomejujoče stanje, kar pomeni, da se pri večini ljudi postopoma izboljša skozi mesece ali leta.

Kljub temu pa spontano izboljšanje pogosto traja dlje, kot če je vključena ustrezna fizioterapija. Brez zdravljenja lahko zamrznjena rama povzroči dolgotrajno togost sklepa, zmanjšano mišično moč in slabšo funkcionalnost roke.

Zato se v praksi priporoča aktivno zdravljenje, saj lahko fizioterapija:

• skrajša trajanje simptomov,
• zmanjša bolečino,
• izboljša gibljivost,
• prepreči dolgotrajno otrdelost sklepa,
• izboljša funkcionalnost rame.

Zamrznjena rama torej lahko izgine sama, vendar je pot do izboljšanja pogosto bistveno daljša in bolj omejujoča v primerjavi z vodeno rehabilitacijo.

Katere vaje pomagajo pri zamrznjeni rami?

Vaje so eden ključnih delov zdravljenja zamrznjene rame. Vendar morajo biti ustrezno prilagojene fazi bolezni, saj preintenzivne vaje lahko povečajo bolečino in poslabšajo stanje.

Pri zamrznjeni rami se običajno uporabljajo:

• nežne vaje za povečanje gibljivosti,
• vaje raztezanja sklepne ovojnice,
• pendularne vaje (gibanje roke v razbremenjenem položaju),
• vaje za zunanjo rotacijo rame,
• aktivno asistirane vaje,
• vaje za postopno krepitev mišic ramenskega obroča.

Pomembno je, da se vaje izvajajo redno, vendar brez povzročanja izrazite bolečine. Pri zamrznjeni rami velja pravilo postopnosti – gibljivost se izboljšuje počasi, zato je pomembna doslednost in potrpežljivost.

Fizioterapevt običajno prilagodi program vaj glede na fazo bolezni (boleča faza, faza togosti, faza okrevanja), da se doseže optimalen učinek brez poslabšanja simptomov.

Pogosta vprašanja

Ali je zamrznjena rama enaka adhezivnemu kapsulitisu?

Da. Zamrznjena rama in adhezivni kapsulitis sta dva izraza za isto stanje. Adhezivni kapsulitis je strokovni medicinski izraz, medtem ko je zamrznjena rama pogostejše poimenovanje v vsakdanji rabi.

Ali je zamrznjena rama nevarna?

Zamrznjena rama ni nevarna v smislu življenjske ogroženosti, lahko pa močno vpliva na kakovost življenja zaradi bolečine in omejene gibljivosti. Brez ustrezne obravnave lahko traja dlje časa.

Ali lahko telovadim z zamrznjeno ramo?

Da, vendar je pomembno, da so vaje prilagojene. Preobremenitev lahko poslabša simptome, zato je priporočljiv nadzor fizioterapevta.

Katera rama je najpogosteje prizadeta?

Zamrznjena rama se običajno pojavi na eni strani, najpogosteje dominantna roka, vendar ni pravila. Pri nekaterih ljudeh se lahko kasneje pojavi tudi na drugi strani.

Ali se zamrznjena rama lahko ponovi?

Da, vendar redkeje. Po uspešni rehabilitaciji se lahko stanje ponovno pojavi, še posebej pri ljudeh z dejavniki tveganja, kot je sladkorna bolezen ali predhodne poškodbe rame.

Zaključek

Zamrznjena rama je dolgotrajna, a obvladljiva težava ramenskega sklepa, ki povzroča bolečino in izrazito omejeno gibljivost. Čeprav lahko v določenih primerih izzveni sama od sebe, je potek pogosto dolgotrajen.

Zgodnja fizioterapija, ustrezno vodene vaje in strokovna obravnava lahko bistveno izboljšajo potek bolezni, zmanjšajo bolečino in skrajšajo čas okrevanja. Ključno je, da se zdravljenje prilagodi fazi zamrznjene rame in posamezniku.

Če imate simptome, ki nakazujejo zamrznjeno ramo, je priporočljivo, da se čim prej posvetujete s strokovnjakom, saj je pravočasna obravnava ključna za boljši funkcionalni izid.

Povezani članki

Če vas zanima več o težavah v ramenskem sklepu in sorodnih stanjih, si preberite tudi naslednje članke:

Poškodba rotatorne manšete

Poškodba rotatorne manšete je eden najpogostejših vzrokov za bolečine v rami. Pogosto se pojavlja skupaj z zamrznjeno ramo ali pa je njen sprožilni dejavnik.

Kalcinacija v rami

Kalcinacija v rami nastane zaradi nalaganja kalcijevih usedlin v tetivah. Pogosto povzroča močne bolečine in omejeno gibljivost, ki lahko vodi tudi v razvoj zamrznjene rame.

Utesnitveni sindrom rame

Utesnitveni sindrom rame je stanje, pri katerem pride do utesnitve struktur v ramenskem sklepu, kar povzroča bolečino pri dvigovanju roke.

Bolečine v rami – vzroki in fizioterapija

Splošni pregled najpogostejših vzrokov za bolečine v rami ter kako lahko fizioterapija pomaga pri zdravljenju in izboljšanju funkcije.

Fizioterapija na domu – sodoben pristop k rehabilitaciji

Fizioterapija na domu postaja vse pomembnejši del sodobne rehabilitacije, saj združuje strokovno fizioterapevtsko obravnavo z udobjem in varnostjo domačega okolja.

Literatura

1. American Academy of Orthopaedic Surgeons (AAOS). Frozen Shoulder (Adhesive Capsulitis)
   https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/frozen-shoulder-adhesive-capsulitis/
2. NHS (National Health Service UK). Frozen shoulder
   https://www.nhs.uk/conditions/frozen-shoulder/
3. Cleveland Clinic. Frozen Shoulder (Adhesive Capsulitis): Symptoms & Treatment
   https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/12024-frozen-shoulder
4. Mayo Clinic. Frozen shoulder – Symptoms and causes
   https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/frozen-shoulder/symptoms-causes/syc-20372684
5. Lewis JS. Frozen shoulder contracture syndrome – A review of current concepts
   https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26707997/
6. UpToDate (overview). Adhesive capsulitis of the shoulder
   https://www.uptodate.com/contents/adhesive-capsulitis-of-the-shoulder
7. JOSPT Clinical Practice Insights – Shoulder disorders
   https://www.jospt.org/